KEMIS požar in posledice za okolje in ljudi predstavlja kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja iz 72. člena Ustave RS
Ustava RS 72. člen (zdravo življenjsko okolje)
Vsakdo ima v skladu z zakonom pravico do zdravega življenjskega okolja. Država skrbi za zdravo življenjsko okolje. V ta namen zakon določa pogoje in načine za opravljanje gospodarskih in drugih dejavnosti. Zakon določa, ob katerih pogojih in v kakšnem obsegu je povzročitelj škode v življenjskem okolju dolžan poravnati škodo. Varstvo živali pred mučenjem ureja zakon.
Uradni list RS, št. 33/1991 z dne 28. 12. 1991: 72. člen URS
Uradni list RS, št. 47/2013 z dne 31. 5. 2013: URS-NPB9
***
Inšpektorat RS za okolje in prostor
Dunajska cesta 58
1000 Ljubljana
T: (01) 420 44 88
gp.irsop(at)gov.si
Okoljske nesreče
V primerih okoljskih nesreč največkrat prihaja do vprašanj kot so: kdo je pristojen za ukrepanje pri intervenciji, katera služba je v takem primeru pristojna za odkrivanje povzročitelja, kdo jemlje vzorce, kdo jih analizira, kdo dokazuje krivdo.
Zakon o varstvu okolja – ZVO-1 (Ur. l. RS, št. 39/06 s spremembami) določa, da je okoljska nesreča nenadzorovan ali nepredviden dogodek, ki je nastal zaradi posega v okolje in ima takoj ali kasneje za posledico neposredno ali posredno ogrožanje življenja ali zdravja ljudi ali kakovosti okolja. Okoljska nesreča je tudi ekološka nesreča po predpisih o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Povzročitelj okoljske nesreče mora o nesreči nemudoma obvestiti organ, pristojen za obveščanje (Center za obveščanje – 112) in izvesti tiste nujne ukrepe, s katerimi je mogoče zmanjšati škodljive posledice za okolje. Intervente ukrepe v primeru nesreče na površinskih vodah izvede izvajalec državne gospodarske javne službe varstva pred nenadnim onesnaženjem voda – Drava, Vodnogospodarsko podjetje Ptuj d.d. ( VGP Drava), v drugih primerih pa služba za zaščito, reševanje in pomoč.
Glede na dejstvo, da so naloge posameznih organov v primeru okoljske nesreče zakonsko določene in da inšpektor za okolje nima pristojnosti odvzemanja vzorcev vode, rastlin ali živali, se inšpektor za okolje v takih primerih tudi ne odziva (v takih primerih). Vloga inšpektorja za okolje je, da ko od preiskovalnih organov dobi podatke o povzročitelju, uvede inšpekcijski postopek in pri njem preveri pravilnost izvajanja predpisov s področja varstva okolja. Če inšpektor ugotovi kršitve teh predpisov, odredi odpravo nepravilnosti in če so podani razlogi za uvedbo prekrškovnega postopka, izreče tudi globo.
Za ugotavljanje škode zaradi okoljske nesreče in za odreditev (določanja sanacijskih) izvedbe ukrepov za odpravo škodljivih posledic nesreče za okolje, inšpektor za okolje ni pristojen.
Stroške vseh ukrepov, ki so izvedeni v primeru okoljske nesreče oziroma onesnaženja okolja plača povzročitelj nesreče. Če njegovo premoženje za pokritje stroškov izvedenih ukrepov ne zadošča, krije preostanek teh stroškov država.
Evidence o izlitjih nevarnih snovi oziroma o nastali škodi zaradi teh inšpekcija za okolje in naravo ne vodi. Podatke o nesrečah z nevarnimi snovmi in onesnaženjih zbira Uprava RS za zaščito in reševanje.
